Vse restavracije ob poti ni bilo možno obiskati

Moto potovanja niso zgolj vožnja po vijugastih poteh, temveč tudi priložnost za raziskovanje kulinaričnih zakladov, ki jih ponujajo različne restavracije. Takšno pustolovščino smo doživeli trije dolgoletni prijatelji, ki smo se odločili za 3 dnevno potovanje po alpskih poteh in obisku vsake restavracije na poti. Prvi dan se je začel zgodaj zjutraj na naši obali.

Po skrbnem načrtovanju poti in pripravi naših motorjev smo se odpravili po naši najlepši dolini proti severu. Pot je hitro minila, restavracije ob njej nas niso zanimale, smo jih v preteklosti že kar nekaj obiskali. Čim prej smo hoteli priti do naše severne sosede. Vožnja čez prelaz v sosednjo državo je bila dih jemajoča, ovinki obdani z visokimi borovci so ponujali razglede, ki bi jih želeli ujeti na kamer, a jih nobena slika ne bi mogla v celoti zajeti.

Na drugi strani je bila naša prva postaja, znana po lokalnih specialitetah. Odločili smo se za degustacijski menu, ki je nudil sveže ulovljene postrvi z domačimi štruklji. Naslednji dan nas je pot vodila čez naslednji prelaz. Po adrenalinski vožnji skozi alpske serpentinaste ceste smo prispeli na obalo velikega jezera, kjer smo se nastanili v prijetnem jezerskem hotelu. Odločimo se, da ne bomo obiskali nobene restavracije, ampak si bomo večerjo privoščili kar v hotelu, kjer so ponujali tradicionalno avstrijsko jed, vsem dobro poznan dunajski zrezek z brusnično marmelado in krompirjevo solato.

Vzdušje ob jezeru pa je bilo samo pika na i našega drugega dneva potovanja. Zadnji dan pa potovanje v našo zahodno sosedo preko prelaza, ki nas je navdušil s pogledom na njihove gore. Tukaj smo si vzeli čas za kosilo, kjer je na meniju prevladovala italijanska kuhinja z domačimi testeninami in tartufi ter obvezna pana cota. Po kosilu se odpravimo proti domu, polni vtisov in različnih okusov iz kulinaričnih doživetij. Vsaka cesta, vsaka restavracija sta pripovedovali svojo zgodbo. Zanimivo in pestro.